Organizacija duševnega zdravja v skupnosti


Stopnja: 1
Letnik: 4
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Vera Grebenc
Sodelavci: Juš Škraban

2003000751255


Cilji:

CILJI:

  • Spoznati se različnimi oblikami organiziranja služb duševnega zdravja v skupnosti
  • spoznati se z osnovnimi značilnostmi organizacije služb duševnega zdravja in z (re)organiziranostjo služb duševnega zdravja:
  • spoznati se z osnovnimi problemi vključevanja uporabnikov v delo in upravljanje psihosocialnih služb, z oblikami samoorganizacije.
  • razvijanje občutljivost za uporabniško perspektivo in
  • pripravljenost sodelovanja in vključevanja uporabnikov v delo služb duševnega zdravja v skupnosti kot tudi podpore pri delu njihovih lastnih organizacij in pobud.

PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:

Poznavanje politike in zakonskih rešitev na področju duševnega zdravja. Poznavanje delovanja sistema in mreže služb duševnega zdravja in posameznik oblik organizacije duševnega zdravja v skupnosti. Sposobnost sinteze med različnimi organizacijskimi in storitvenimi vprašanji, teorijami duševnega zdravja in socialnega dela ter lastno izkušnjo. Kritična refleksija vloge socialnega dela na področju duševnega zdravja v skupnosti. Sposobnost kritične refleksije vključenosti v organizacijsko mrežo duševnega zdravja. Zmožnost etičnega ravnanja v organizacijah. Sposobnost preoblikovanja organizacijskih odgovorov na osebne stiske. Sposobnost inovativnih organizacijskih rešitev in projektnega dela.


Vsebina predmeta:

Politika duševnega zdravja v skupnosti. Človekove pravice, zakonodaja in duševno zdravje. Načini vključevanja v skupnost. Potek in problemi dezinstitucionalizacije. Načini vključevanja v skupnost. Organiziranje projektov. Timsko delo v duševnem zdravju. Zdravstveni vidik obravnave duševnih težav. Zdravila in medicinska obravnava. Promocija duševnega zdravja. Spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev za osebne in organizacijske probleme in stiske. Stanovanjske skupine: strukturne rešitve, organizacijski problemi, metode dela. Klubi, dnevni centri in shajališča uporabnikov. Iskanje in omogočanje plačanega dela. Izobraževanje in poklicno usposabljanje uporabnikov. Kvalitetno preživljanje prostega časa. Centri za duševno zdravje v skupnosti. Krizni centri. Timi duševnega zdravja v skupnosti. Zagovorništvo. Funkcija in procesi samopomoči. Vloga strokovnjakov pri samopomoči. Organiziranost skupin za samopomoč. Organizacije uporabnikov - politično delovanje. Medijsko delovanje.

 


Temeljna literatura:

Campbell. P. (1996). Kako začeti. Maribor: Ozara.

Flaker, V. (1988), Erving Goffman: Azili (povzetek). V: Flaker, V. in Urek, M. (ur.): Hrastovški anali za leto 1987. Ljubljana: RK ZSMS (73-137).

Flaker, V. (1993). Gospodinjstva brez gospodinj. Socialno delo 32. 1-2: 38-53.

Flaker, V. (1996). Podmene obveznih ukrepov na področju duševnih stisk in njihove transformacije. Socialno delo 35. 5:

Flaker, V. (1997). Timi kot način interdisciplinarnega sodelovanja. Socialno delo 36. 1: 3-13.

Flaker, V. (1998). Odpiranje norosti – vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: *cf.

Flaker, V. (1998). Opis Stanovanjskih skupin v Sloveniji in analiza življenja v njih. Socialno delo 37, 3-5: 257-269.

Flaker, V. (2001). Kaj je duševno zdravje v skupnosti? = What is community mental health?. Zdrav. vars. 40, 1-2: 69-73.

Flaker, V. (2007). Krepitev moči v teoriji in praksi (EX-IN modul za usposabljanje). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2008), Dolgotrajna oskrba: Očrt potreb in odgovorov Fakulteta za socialno delo.

Flaker, V., Nagode, M., Rafaelič, A., Udovič, N. (2011), Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi, eksperiment Fakulteta za socialno delo.

Flaker, V. @Boj za (2012), Direktno socialno delo. Ljubljana: Založba /*cf.

Flaker, Vito. Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji : v spomin Katje Vodopivec. Čas. krit. znan., 2012, letn. 39, št. 250, str. 13-30.

Foucault, M. (1984), Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana: Delavska enotnost.

Foucault (1984) (1998), Zgodovina norosti. Ljubljana: * /cf.

Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M., Roškar, S. (ur.) (2009), Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje Slovenije.

Lamovec. T. (1995). Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup. Ljubljana: Lumi.

Lamovec. T. (1996). Duševno zdravje v skupnosti skozi oči uporabnikov. Socialno delo. 36. 3: 197-216.

Priporočena literatura za esejsko delo:

Cizelj. M.. Ferlež. Z.. Flaker. V.. Lukač. J.. Pogačar. M.. Švab. V. (2004): Vizija posebnih socialnih zavodov (delovno Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Fakulteta za socialno delo.

Flaker, Vito. Welfare matrix: who generates and owns the resources in social care = Blaginjska matrica: kdo vire socialnega varstva. Dialogue in praxis, 2012, vol. 1(14), iss. 1/2(22-23), str. 89-109.

Flaker, Vito. Prostor in socialno delo. Teor. praksa, jan./feb. 2012, letn. 49, št. 1, str. 53-70.

Flaker. V. in sodel. (1999). Oblike bivanja za odrasle ljudi. ki potrebujejo organizirano skrb in podporo: analiza in predlog raziskovalno poročilo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

Greacen, Tim, Šabić, Amra, Grebenc, Vera, Da Silva, Ksenija, et al. Developing European guidelines for training care professionals in mental health promotion. BMC public health, ISSN 1471-2458, 2012, vol. 12, no. 1114, str. 1-18.

Grebenc, Vera. Uporabnost evropskih smernic PROMISE za izobraževanje v socialnem delu. Socialno delo, ISSN 0352-7956, okt. 2012, letn. 51, št. 5, str. 301-315

Gorenc. K. (1996). Druga državna konferenca o zagovorništvu. (poročilo) Socialno delo 35 4: 347-348.

Lamovec. T. (1997). Cilji in dejavnosti evropskih organizacij uporabnikov psihiatrije. Socialno delo. 26. 3.

Lamovec. T. (1997). Kako ravnamo z osebo v psihotični krizi. Ljubljana: Altra.

Lamovec. T. (1997). Razvoj zagovorništva za uporabnike psihiatrije v Sloveniji. Socialno delo 36. 1: 53-60.

Lamovec. T. (2001). Uporabniška inciativa in država. Socialno delo. 40. 1.

Lamovec. T. (ur.) (1993). Zagovorništvo - Socialno delo 32/93. 3-4 (tematska številka).

Rafaelič, A., Flaker, V. (2021), Dezinstitucionalizacija I: neskončna. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani.

Romme. M. in Escher. S. (1993). Accepting Voices. London: MIND.

Šabić, Amra. Koncept promocije duševnega zdravja kot izhodišče preventivnih akcij na področju zasvojenosti. Socialno delo, ISSN 0352-7956, okt. 2012, letn. 51, št. 5, str. 293-300

Škerjanc. J. (1995). Proces samoorganiziranja ljudi s posebnimi potrebami. Socialno delo 34. 6: 401-408.

Škerjanc. J. (1997) Nove pobude s figo v žepu. Altra - Časopis za novosti v duševnem zdravju 2. 2: 17.


Pogoji za vključitev v delo:

Vpis v tekoči letnik študija.


Metode ocenjevanja:

Pisni izpit in evalvacija terenskega dela. Evalvacija je pogoj za pristop k izpitu. Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. 1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno.

 


Delež v %:pisni izpit 60% evalvalvacija 40%